Organizirana prehrana je del vzgojnega procesa. Z obroki, kot so zajtrk, dopoldanska malica, kosilo in popoldanska malica, zadovoljujemo potrebe otroka po hrani v času bivanja v vrtcu.

Z načrtovanim oblikovanjem oz. sestavo jedilnikov poskušamo zagotoviti čim bolj pestro, zdravo in uravnoteženo prehrano, ki bi skladno z veljavnimi smernicami za prehrano otrok v vrtcih zadostila otrokovim fiziološkim in psihološkim potrebam .

Pri načrtovanju prehrane upoštevamo Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (Ministrstvo za zdravje, 2005), katerih izhodišče so Referenčne vrednosti za vnos hranil Ministrstva za zdravje, Praktikum jedilnikov zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (Ministrstvo za zdravje 2008) in Priročnik z merili kakovosti za živila v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (Ministrstvo za zdravje, 2008) ter splošna sodobna načela in spoznanja stroke, ki veljajo za zdravo prehrano, ter posebnosti vrtčevskega okolja.

Obroki za otroke morajo biti energijsko in hranilno uravnoteženi ter sestavljeni iz različnih kombinacij vseh vrst živil iz vseh skupin. Prednost dajemo sadju in zelenjavi, kakovostnim ogljiko-hidratnim, beljakovinskim in maščobnim živilom. Pri načrtovanju upoštevamo tudi želje otrok, ki jih uskladimo s priporočili.

Pri sestavi jedilnika oz. obrokov poizkušamo zadostiti vsem kriterijem zdrave prehrane, zagotoviti čim bolj pestro prehrano, obenem pa pripraviti obrok, ki ga bodo otroci pojedli. Izogibamo se pred pripravljenim jedem, sladice v večini primerov izdelajo v kuhinji sami, z manj dodanega sladkorja, vendar sladice oz. živila z dodanim sladkorjem niso prepovedana, le njihova uporaba mora biti zmerna. Jedem se ne dodaja dodatkov za dodaten okus, omejuje se uporaba soli in sladkorja. Sladkor se pri slajenju jedi in napitkov zamenjuje z medom, pripravlja se nesladkane napitke in ponuja se tudi voda. Nasvet dr. Nade Kozjek, dr. med. je: »Kakor koli obračamo, je rešitev problema s sladkorji verjetno v zavedanju, kaj sploh je vnos sladkorjev in da njihov presežek z lahkoto porabimo s telesno aktivnostjo.«

Okusov je verjetno toliko, kolikor je tistih, za katere pripravljamo hrano, zato vsem ne moremo ustreči. Zavedati se moramo, da še tako dobro sestavljen jedilnik ne pomeni dosti, če ga otroci ne sprejmejo.
Hrana za en dan je pestra in polnovredna, če v dnevno prehrano vključimo živila iz vseh skupin prehranske piramide.

Hrana za vse enote vrtca, razen za enoto Hribček, se pripravlja v lastni centralni kuhinji v enoti Krimček in se po enotah razvaža. V enoti Hribček pa se pripravlja obroke za potrebe vrtca in POŠ Golo.

Za otroke, ki na podlagi mnenja zdravnika specialista potrebujejo posebno prehrano, pripravljamo dietne obroke.

Tedenski jedilniki so objavljeni na oglasnih deskah v vseh enotah vrtca.

Prehrana otrok v vrtcu je načrtovana tako, da:

• zadošča 70-75 % dnevnih energijskih in bioloških potreb otrok, od tega pretežno zajtrk z dopoldansko malico pokriva 20-30 %, kosilo 30-40 % in popoldanska malica 10-15 % energijskih potreb;
• količinski normativi za prehrano najmlajše skupine 1-3 let so 75 % glede na otroke stare 4-6 let;
• se držimo načela pestrosti, hranilne uravnoteženosti in visoke kvalitete živil: priporočene kombinacije živil v obrokih dajejo prednost sadju in zelenjavi, kakovostnim ogljikohidratnim živilom (npr. polnovrednim žitom in žitnim izdelkom), kakovostnim beljakovinskim živilom (npr. mleku in mlečnim izdelkom, ribam, pustim vrstam mesa ter stročnicam) ter kakovostnim maščobam (npr. sončničnem, olivnemu olju …);
• enkrat tedensko pripravimo brezmesne obroke;
• poudarek dajemo vključevanju stročnic (grah, fižol, leča, čičerika) in žitaric (pira, prosena kaša, ajdova kaša, žitni polnovredni kosmiči) v prehrano;
• v vsakodnevno prehrano vključujemo mleko in mlečne izdelke, ki zadostijo potrebam po kalciju;
• vsakodnevna prehrana vsaj pri enem obroku vsebuje sveže sadje in/ali zelenjavo, ki pomembno prispevata k vzdrževanju ustreznega hranilnega in energijskega ravnovesja;
• peciva večinoma pripravljamo v domači kuhinji;
• omejujemo porabo belega sladkorja, soli in maščob;
• otroke spodbujamo k pitju vode;
• omejujemo uživanje belega kruha in pekovskega peciva ter izdelke nadomeščamo z ajdovim, rženim, črnim, koruznim, ovsenim in polnozrnatim kruhom in pekovskim pecivom;
• pri pripravi obrokov ne uporabljamo nobenih umetnih dodatkov za izboljšanje okusa, ampak samo naravne začimbe;
• pri pripravi jedi uporabljamo zdrave načine toplotne obdelave (dušenje, kuhanje, peka v parno konvekcijski peči);
• se izogibamo prečiščenim živilom in industrijsko pripravljenim jedem;
• nabavljamo živila sproti in sveža;
• občasno uvajamo nove jedi;
• občasno vključujemo v jedilnik ekološko pridelana živila iz vseh skupin živil;
• otroke navajamo na higieno rok pred jedjo, na uporabo pogrinjkov in celotnega pribora in na vljudnostne izraze;
• imamo vzpostavljen notranji nadzor nad živili in postopki priprave od nabave do zaužitja.

Za zdravo prehranjevanje je pomembno tudi spremljanje hrane »od njive do krožnika«, kar omogoča sistem HACCP, ki ga stalno nadgrajujemo in posodabljamo. V okviru HACCP programa spremljamo dobavitelje, kontroliramo kvaliteto pripravljene hrane in skrbimo za neprekinjeno hladno oziroma toplo verigo hrane. Pri tem nam pomagajo strokovnjaki iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Ljubljana, ki stalno kontrolirajo higieno, pripravo ter razdeljevanje hrane, in redna inšpekcijska kontrola inšpektorjev Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Prinašanje hrane v vrtec

Praviloma starši hrane v vrtec ne smejo prinašati. Razlog za to je zagotavljanje zdravstvene ustreznosti živil.

Dietna prehrana

Pri pripravi zdravih obrokov hrane, jedilnikov, se poslužujemo živil iz vseh skupin oziroma vseh razpoložljivih živil, ki so dostopna. Ker pa nekatera bolezenska stanja zahtevajo poseben izbor živil, oziroma prepovedujejo nekatera živila, ki škodijo zdravju ali lahko poslabšajo bolezensko stanje otrok in mladostnikov, smo pripravili tudi jedilnike za posebne prehranske zahteve. V otroškem obdobju se pogosto razvijejo alergije na kravje mleko, jajca, oreške, lahko tudi na žita, sojo, citruse, ribe, svinjino. Najpogostejše težave so prizadetost prebavil, kožne spremembe in spremembe na dihalih.

Za razliko od celiakije in alergije na arašide, pri katerih sta potrebni doživljenjski dieti, pri ostalih alergijah na hrano in intoleranci na laktozo lahko pričakujemo, da bo alergija/intoleranca izzvenela in otrok čez čas ne bo več potreboval prilagojenega dietnega režima. Zavedati se je potrebno, da se to lahko zgodi, le če se določeno obdobje strogo držimo diete. Za otroke, ki potrebujejo dietno prehrano, se vrtec prilagaja dieti, ki jo predpiše zdravnik specialist, kar pomeni, da morajo starši pridobiti potrdilo in usmeritve za dietno prehrano od zdravnika.

Zelo pomembno je sodelovanje staršev, da ko določena alergija izveni, o tem obvestijo delavce vrtca, saj otroku prilagojena hrana ni več potrebna.

Dietna obravnava poteka individualno za vsakega otroka posebej.