Z mesecem septembrom smo se vrnili v našo igralnico Sovice in dobili dva nova prijatelja. Med poletjem smo postali veliki, začeli smo obiskovati igrala na igrišču, se podali na daljše sprehode in igro v gozd, ter se z odsevnimi jopiči in obročki na vrvici odpravili na sprehod po pločniku do oranžne hiše.

Šolsko leto se je začelo zelo igrivo. Ker smo imeli lepo vreme smo veliko časa preživeli na igriščih, na terasi, največ pa smo si vzeli časa za raziskovanje gozda.  Plezali smo po skalah in vejah, se skrivali,  nabirali in preštevali jesenske plodove, jih odtiskovali,  primerjali …  Takrat ko nam je ponagajal dež, pa smo svoje atomčke energije pokurili v telovadnici.

Septembra smo Pikapolonice spoznale zgodbico Pika išče pike. V trenutku nam je prirasla k srcu, zato smo jo v skupini pogosto poslušali, si ogledali lutkovno predstavo in jo celo sami uprizorili. Igrali smo na male inštrumente, hodili na sprehode, se igrali na igrišču in imeli mini piknik na prostem. Pri Ježkih smo si ogledali njihove utrinke iz Kekčeve dežele, si ogledali njihovo lutkovno predstavo, razgibali pa smo se tudi v telovadnici.

Na začetku šolskega leta smo se Ježki odpravili v Kekčevo deželo in tam preživeli čudovit dan.
Že pred tem smo si skupaj s Pikapolonicami in s Polžki nabirali kondicijo, ko smo se odpravili na skupni pohod skozi Hrastje, na poti pa uživali tudi v mini pikniku.
Na prostem smo se zabavali v vsakem vremenu, ko je bilo vetrovno, smo se z vetrom in s papirnatimi trakovi navdušeno igrali.

September je hitro minil. Navadili smo se novih prostorov, prijateljev in vzgojiteljic. Veliko smo delali na tem, da smo se spoznali. Sklenili smo veliko novih in utrdili stara prijateljstva. V tem mesecu smo praznovali dva rojstna dneva. Poslovili pa smo se tudi od deklice, ki je odšla v drug vrtec. Veliko smo se igrali zunaj, ker smo želeli izkoristiti še zadnje tople dni. Opravili smo že prvi daljši sprehod v okolici vrtca. Opravili smo ga skupaj z otroki skupin Pikapolonice in Ježki.

Gledali in čakali smo to pomlad, da s seboj pripelje sonce in toplo vreme. Hodili smo ven tudi, če je ni bilo, ji pisali in jo prosili naj pride. Šli smo na ogled velikonočne razstave v Vrbljene. Tete in strici, ki so pripravili razstavo so nas z veseljem sprejeli in nas pogostili.Obiskala nas je tudi gospa, ki nam je povedala kako si moramo umivati zobke in roke. Ker smo se potrudili, nam je sonce obljubilo, da pride.