Koristne informacije

    ZAŠČITA PRED SONCEM
    Poletje je obdobje, ko lahko zaradi počitnic, dopustov in dolžine dneva več časa prebijemo na prostem.
    Še posebej smo veseli sončnih dni. Žal pa ima sonce poleg koristnih učinkov (nastanek vitamina D, dobro počutje, svetloba, toplota), tudi škodljive učinke na naše zdravje.
    Sončnemu ultravijoličnemu (UV) sevanju nismo izpostavljeni le na obali in ob bazenu, ampak tudi pri vsakodnevnih opravilih, pri kolesarjenju ali pri hoji v šolo, pri rekreaciji in športu na prostem, pri druženju na prostem s prijatelji in vrstniki, na pikniku, pri delu na vrtu itd. Prekomerno izpostavljanje UV sončnim žarkom lahko povzroči akutne in kronične škodljive učinke na kožo, oči, imunski sistem. UV sevanja z našimi čutili ne zaznavamo.
    Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) uvršča UV A, B in C sevanje med rakotvorne dejavnike (skupina 1). Pojavnost kožnega raka je dokazano povezana z izpostavljanjem UV sevanju in s pogostostjo sončnih opeklin, še zlasti v otroški dobi.
    Pojav škodljivih učinkov UV sevanja na naše telo lahko s pravilnim samozaščitnim ravnanjem zmanjšamo ali preprečimo in ostanemo zdravi:
    •    Omejimo izpostavljanje soncu med 10. in 17. uro.
    •    Takrat je moč UV sevanja največja. Če se le da, preživimo ta čas v senci. Aktivnosti na prostem opravimo pred 10. oz. po 17. uri.
    Izberimo primerna oblačila in pokrivala.
    •    Kadar se ne moremo umakniti v senco, oblecimo lahka, gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami. Ohlapna oblačila v živih ali temnejših barvah in oblačila v več plasteh nudijo boljšo zaščito.
    •    Glavo pokrijmo s širokokrajnim klobukom (7,5-10 cm) ali pokrivalom z dolgim ščitnikom v legionarskem kroju, s podaljškom za zaščito uhljev in vratu.
    Zaščitimo svoje oči.
    •    Zaščitimo oči s sončnimi očali ustrezne kakovosti (CE, UV400) in oblike, ki onemogoča dostop sončnega sevanja v oči tudi s strani.
    Kot dodatno zaščito uporabimo kemične varovalne pripravke.
    •    Kemični varovalni pripravki za zaščito pred soncem (kreme, geli…) služijo le kot dodatna zaščita na predelih, ki jih ni mogoče zaščititi na naravne načine in niso namenjeni podaljševanju izpostavljanja soncu.
    •    Zagotavljati morajo širokospektralno zaščito (pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (SZF oz. angl. SPF) 30 ali več.
    •    Pomembna je zadostna količina nanosa (5 ml - 1 čajna žlička na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo) in pogostost nanašanja. Z zaščitno kremo se namažemo 30 minut preden gremo na sonce, ko je koža še hladna in suha. Pri tem ne smemo pozabiti na čelo, ustnice, ušesa, veke, nos, vrat in dekolte ter kožo pod naramnicami kopalk ali obleke. Kremo ponovno uporabimo vsake 2 uri oz. pogosteje (po kopanju, močnem potenju, brisanju itd.).
    Ne sončimo se namerno.
    Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) zaključuje, da ni dvoma, da nam malo izpostavljanja soncu koristi in hkrati poudarja, da za vzdrževanje ustreznega nivoja vitamina D v telesu v poletnem času zadostuje že 5 do 15 minut izpostavljanja soncu na sicer že izpostavljenih delih telesa (obraz, dlani, roke) dva do trikrat tedensko.

    https://www.nijz.si/sl/slovenija-gre-na-pocitnice-na-pocitnice-tudi-sodobne-tehnologije

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    GRIPA - PRIPOROČILO GLEDE OMEJEVANJA STIKOV

    V prihodnjih tednih pričakujemo vrh sezone gripe in porast števila zbolelih z gripo in drugimi okužbami dihal. Zato je pomembno, da predvsem tisti, ki so zboleli, poskušajo omejiti stike.

    http://www.nijz.si/sl/gripa-priporocilo-glede-omejevanja-stikov

     

    GIBANJE OTROK NA PROSTEM V ZIMSKEM ČASU

    Gibanje otrok na prostem v zimskem času. Temperatura, pri katerem bi bilo potrebno omejiti gibanje na prostem, ni določena. Ustrezno obnašanje (zaščita pred mrazom in poškodbami: oblačila, gibanje, ustrezna obutev...) omogoča zdravo gibanje na prostem tudi v mrzlih zimskih dneh.
    Več informacij na speltni strani NIJZ:
    http://www.nijz.si/sl/gibanje-otrok-na-prostem-v-zimskem-casu-0

     

    ZDRAVA PREHRANA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU


     Prehrana otroka v predšolskem obdobju ima pomemben vpliv na zdravje. Gre za obdobje, ko se hrana porabi za izgradijo kosti, mišic in organov, vpliva     pa tudi na razvoj možganov. Zato so prehranske potrebe otrok posebne. V tem času je otrok popolnoma odvisen od nas odraslih, ki skrbimo zanj in   oblikujemo njegovo prihodnost. Poleg tega izkušnje s prehrano v tem obdobju pomembno zaznamujejo prehranske navade v odrasli dobi.

     Več informacij si lahko preberete v priporočilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje:

     http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/prehrana_v_vrtcu.pdf

     

    BOLEZNI ROK, NOG IN UST - PRIPOROČILA V VRTCIH IN ŠOLAH

    Bolezen rok, nog in ust je pogosta virusna bolezen otrok. Zbolijo lahko tudi odrasli. Bolezen običajno poteka blago in v večini primerov ni potrebno bolnišnično zdravljenje. Redko se lahko pojavijo težje oblike bolezni. Več informacij si lahko ogledate priporočila na spletni strani NIJZ: 

    http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/bolezni_rok_nog_in_ust_02102015.pdf

     

    PREPREČEVANJE ŠIRJENJA OKUŽB S PODANČICAMI

    Podančice (Enterobius vermicularis) so majhne, približno centimeter velike gliste, belkaste barve, ki živijo v prebavilih človeka. Med glistami so  najpogostejše povzročiteljice okužb, predvsem pri otrocih, ki obiskujejo šolo.
    Najpogostejši znak okužbe je močan srbež okoli zadnjika, zlasti ponoči. Do srbeža pride, ker oplojena samica leže in odlaga jajčeca v kožne gube okrog zadnjika.

    Človek se okuži, ko zaužije jajčeca podančice. Oseba s podančico si ob praskanju zadnjika jajčeca zanese pod nohte, na roke, v spodnje perilo, na posteljnino. Od tod jih prenaša v hrano, na druge predmete, pohištvo. Jajčeca so tudi v hišnem prahu, prenašajo jih hišni ljubljenčki na dlaki, vendar se ne okužijo. Izven gostitelja ostanejo jajčeca kužna do treh tednov. Zlasti jim ustreza vlažno okolje. Visoka temperatura jih uniči (nad 55°C).

     

    V prilogi vam posredujemo informacije za straše in navodila za preprečevanje širjenja okužb s podančicami:

    http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/podancice_22._11._2017.pdf

    http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/preprecevanje_okuzb_s_podancico_22.11._2017_0.pdf

     

    ZDRAVA PREHRANA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
    Prehrana otroka v predšolskem obdobju ima pomemben vpliv na zdravje. Gre za obdobje, ko se hrana porabi za izgradijo kosti, mišic in organov, vpliva pa tudi na razvoj možganov. Zato so prehranske potrebe otrok posebne. V tem času je otrok popolnoma odvisen od nas odraslih, ki skrbimo zanj in oblikujemo njegovo prihodnost. Poleg tega izkušnje s prehrano v tem obdobju pomembno zaznamujejo prehranske navade v odrasli dobi.

    Več informacij lahko preberete na spodnji povezavi:

    http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/prehrana_v_vrtcu.pdf

     

    Povišane koncentracije troposferskega ozona - priporočila za prebivalce

    Na povezavi najdete priporočila za ravnanje ob povišanih koncentracijah troposferskega ozona (NIJZ):

    http://www.nijz.si/sl/povisane-koncentracije-troposferskega-ozona-pripor...

     

    Na spodnji povezavi pa lahko spremljate urne koncentracije troposferskega ozona (ARSO):

    http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/amp/e00_g_1.html