SMERNICE ZA VKLJUČITEV V VRTEC/ ŠOLO PO PREBOLELI NALEZLJIVI BOLEZNI ALI OKUŽBI
Vsakdo ima pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi ter dolžnost varovati svoje zdravje
in zdravje drugih pred nalezljivimi boleznimi (Zakon o nalezljivih boleznih).
Pomembno je tudi, da so otroci, ki obiskujejo vrtec oz. šolo, pravočasno cepljeni proti boleznim, v skladu s Programom cepljenja in zaščite z zdravili.
Zaradi tesnih stikov v skupini otrok, vključenih v vrtec oziroma šolo, so pogoji za širjenje nalezljivih bolezni in okužb (predvsem dihal in črevesnih okužb) v takih okoljih zelo v ospredju. Otroci pogosto zanesejo okužbe oziroma bolezni iz domačega okolja in tudi obratno.
Vrtci in šole so dolžni zagotoviti ustrezne sanitarno higienske pogoje in higiensko vzdrževanje objektov in prostorov, kjer se zadržujejo otroci ter s tem prispevati k zmanjšanju tveganja za širjenje nalezljivih bolezni in okužb.
SMERNICE ZA UPORABO ZASLONOV PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH
V zadnjih letih se pediatri pri svojem delu vedno pogosteje srečujemo z otroki in mladostniki, ki imajo zaradi neprimerne uporabe naprav z zasloni (zaslonov) različne težave. Posebej izstopajo predšolski otroci, ki imajo zaradi neprimerne uporabe zaslonov odstopanja že zgodaj v razvoju. Naslavljanje te izredno aktualne problematike terja poenotene in strokovne usmeritve.
Zato smo primarni pediatri iz Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pod okriljem Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije skupaj s strokovnjaki z drugih področij pripravili prve nacionalne Smernice o uporabi zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Nastale so na podlagi izsledkov raziskav in konsenza številnih strokovnjakov ter po zgledih smernic iz tujine. Dokument je dobil široko podporo različnih strokovnih organizacij.
Smernice so v prvi vrsti namenjene vsem strokovnjakom, ki se pri svojem delu srečujemo z otroki in mladostniki tako v vzgoji, izobraževanju, zdravstvu ali drugih strokovnih službah.
Želimo si, da bi vsi strokovnjaki delovali usklajeno in enotno ter da bi dvignili raven ozaveščenosti o pomenu časovnih omejitev, ustreznega načina uporabe in kvalitete izbranih vsebin, ki jih otroci in mladostniki spremljajo preko zaslonov.
https://www.zdravniskazbornica.si/informacije-publikacije-in-analize/zasloni
VPLIVI OKOLJA NA ZDRAVJE
Splošna priporočila, ki veljajo za vroče, jasne, sončne dni, predvsem od meseca maja do vključno septembra oziroma ob povišanih koncentracijah ozona, so: • Prostore zračimo v jutranjih urah in delu dopoldneva. • Popoldne se zadržujemo v zaprtih prostorih, kjer so koncentracije ozona nižje. Koncentracije ozona so v dnevu običajno najvišje med 12. in 16. uro, na Primorskem in Obali pa med 12. in 18. uro. • Izogibamo se fizičnim aktivnostim na prostem (tudi v hribih so poleti koncentracije ozona visoke). Aktivnosti na prostem izvajamo v jutranjih urah, ko so koncentracije ozona praviloma nižje. • Od meseca maja do septembra redno spremljamo napovedi in obvestila ARSO v zvezi z onesnaženostjo zunanjega zraka z ozonom. • Pri načrtovanju dnevnih aktivnosti na prostem (še zlasti če načrtujemo intenzivnejšo fizično aktivnost) upoštevamo dnevne napovedi maksimalnih urnih koncentracij ozona in redno spremljamo urne ravni ozona ter preverimo indeks kakovosti zunanjega zraka na spletnih straneh ARSO. Priporočila veljajo za celotno populacijo, predvsem pa za ranljive skupine prebivalcev.
https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/prizemni_ozon_-_plakat_splet.pdf
OSVEŽILCI ZRAKA
Kaj so osvežilci zraka?
Osvežilci zraka so izdelki v obliki sprejev, olj, paličic, posušenih rastlinskih delov ipd. namenjeni prekrivanju neprijetnega vonja v prostorih. Vendar zraka dejansko ne osvežijo in zraka ne »očistijo«.
Kaj vsebujejo osvežilci zraka?
Osvežilci zraka vsebujejo številne dišave kot so eterična olja oziroma njihovi nadomestki. Poleg dišav vsebujejo osvežilci zraka tudi druge kemikalije, npr. etilni ali izopropilni alkohol, glikol etre, formaldehid, ftalate idr. Nekatere snovi pa nastanejo šele po uporabi kot posledica kemičnih reakcij.
Kako sestavine osvežilcev zraka vplivajo na naše zdravje?
Dišave prijetnega vonja se že tisočletja uporabljajo v obredne namene, za vzbujanje dobrega počutja, za vzbujanje poželenja kot tudi za prekrivanje neprijetnih vonjav. Vendar dišave nimajo samo prijetnih učinkov, ampak lahko povzročajo draženje kože, oči, dihal, glavobol, siljenje na bruhanje in alergije. Pri preobčutljivih posameznikih je za sprožitev alergične reakcije dovolj že majhen odmerek. Formaldehid je dražilen za oči, kožo in dihala, pri dolgotrajni izpostavljenosti lahko povzroča raka. Ftalati lahko v zadostnih odmerkih povzročajo motnje hormonskega ravnovesja predvsem v delovanju spolnih žlez in žleze ščitnice, posebej še v obdobjih razvoja.
več na: https://www.nijz.si/sl/osvezilci-zraka
ZAŠČITA PRED SONCEM
Poletje je obdobje, ko lahko zaradi počitnic, dopustov in dolžine dneva več časa prebijemo na prostem.
Še posebej smo veseli sončnih dni. Žal pa ima sonce poleg koristnih učinkov (nastanek vitamina D, dobro počutje, svetloba, toplota), tudi škodljive učinke na naše zdravje.
Sončnemu ultravijoličnemu (UV) sevanju nismo izpostavljeni le na obali in ob bazenu, ampak tudi pri vsakodnevnih opravilih, pri kolesarjenju ali pri hoji v šolo, pri rekreaciji in športu na prostem, pri druženju na prostem s prijatelji in vrstniki, na pikniku, pri delu na vrtu itd. Prekomerno izpostavljanje UV sončnim žarkom lahko povzroči akutne in kronične škodljive učinke na kožo, oči, imunski sistem. UV sevanja z našimi čutili ne zaznavamo.
Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) uvršča UV A, B in C sevanje med rakotvorne dejavnike (skupina 1). Pojavnost kožnega raka je dokazano povezana z izpostavljanjem UV sevanju in s pogostostjo sončnih opeklin, še zlasti v otroški dobi.
Pojav škodljivih učinkov UV sevanja na naše telo lahko s pravilnim samozaščitnim ravnanjem zmanjšamo ali preprečimo in ostanemo zdravi:
• Omejimo izpostavljanje soncu med 10. in 17. uro.
• Takrat je moč UV sevanja največja. Če se le da, preživimo ta čas v senci. Aktivnosti na prostem opravimo pred 10. oz. po 17. uri.
Izberimo primerna oblačila in pokrivala.
• Kadar se ne moremo umakniti v senco, oblecimo lahka, gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami. Ohlapna oblačila v živih ali temnejših barvah in oblačila v več plasteh nudijo boljšo zaščito.
• Glavo pokrijmo s širokokrajnim klobukom (7,5-10 cm) ali pokrivalom z dolgim ščitnikom v legionarskem kroju, s podaljškom za zaščito uhljev in vratu.
Zaščitimo svoje oči.
• Zaščitimo oči s sončnimi očali ustrezne kakovosti (CE, UV400) in oblike, ki onemogoča dostop sončnega sevanja v oči tudi s strani.
Kot dodatno zaščito uporabimo kemične varovalne pripravke.
• Kemični varovalni pripravki za zaščito pred soncem (kreme, geli…) služijo le kot dodatna zaščita na predelih, ki jih ni mogoče zaščititi na naravne načine in niso namenjeni podaljševanju izpostavljanja soncu.
• Zagotavljati morajo širokospektralno zaščito (pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (SZF oz. angl. SPF) 30 ali več.
• Pomembna je zadostna količina nanosa (5 ml - 1 čajna žlička na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo) in pogostost nanašanja. Z zaščitno kremo se namažemo 30 minut preden gremo na sonce, ko je koža še hladna in suha. Pri tem ne smemo pozabiti na čelo, ustnice, ušesa, veke, nos, vrat in dekolte ter kožo pod naramnicami kopalk ali obleke. Kremo ponovno uporabimo vsake 2 uri oz. pogosteje (po kopanju, močnem potenju, brisanju itd.).
Ne sončimo se namerno.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) zaključuje, da ni dvoma, da nam malo izpostavljanja soncu koristi in hkrati poudarja, da za vzdrževanje ustreznega nivoja vitamina D v telesu v poletnem času zadostuje že 5 do 15 minut izpostavljanja soncu na sicer že izpostavljenih delih telesa (obraz, dlani, roke) dva do trikrat tedensko.
https://www.nijz.si/sl/slovenija-gre-na-pocitnice-na-pocitnice-tudi-sodobne-tehnologije
GRIPA - PRIPOROČILO GLEDE OMEJEVANJA STIKOV
V prihodnjih tednih pričakujemo vrh sezone gripe in porast števila zbolelih z gripo in drugimi okužbami dihal. Zato je pomembno, da predvsem tisti, ki so zboleli, poskušajo omejiti stike.
http://www.nijz.si/sl/gripa-priporocilo-glede-omejevanja-stikov
GIBANJE OTROK NA PROSTEM V ZIMSKEM ČASU
Gibanje otrok na prostem v zimskem času. Temperatura, pri katerem bi bilo potrebno omejiti gibanje na prostem, ni določena. Ustrezno obnašanje (zaščita pred mrazom in poškodbami: oblačila, gibanje, ustrezna obutev...) omogoča zdravo gibanje na prostem tudi v mrzlih zimskih dneh.
Več informacij na speltni strani NIJZ:
http://www.nijz.si/sl/gibanje-otrok-na-prostem-v-zimskem-casu-0
ZDRAVA PREHRANA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Prehrana otroka v predšolskem obdobju ima pomemben vpliv na zdravje. Gre za obdobje, ko se hrana porabi za izgradijo kosti, mišic in organov, vpliva pa tudi na razvoj možganov. Zato so prehranske potrebe otrok posebne. V tem času je otrok popolnoma odvisen od nas odraslih, ki skrbimo zanj in oblikujemo njegovo prihodnost. Poleg tega izkušnje s prehrano v tem obdobju pomembno zaznamujejo prehranske navade v odrasli dobi.
Več informacij si lahko preberete v priporočilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje:
http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/prehrana_v_vrtcu.pdf
BOLEZNI ROK, NOG IN UST - PRIPOROČILA V VRTCIH IN ŠOLAH
Bolezen rok, nog in ust je pogosta virusna bolezen otrok. Zbolijo lahko tudi odrasli. Bolezen običajno poteka blago in v večini primerov ni potrebno bolnišnično zdravljenje. Redko se lahko pojavijo težje oblike bolezni. Več informacij si lahko ogledate priporočila na spletni strani NIJZ:
http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/bolezni_rok_nog_in_ust_02102015.pdf
PREPREČEVANJE ŠIRJENJA OKUŽB S PODANČICAMI
Podančice (Enterobius vermicularis) so majhne, približno centimeter velike gliste, belkaste barve, ki živijo v prebavilih človeka. Med glistami so najpogostejše povzročiteljice okužb, predvsem pri otrocih, ki obiskujejo šolo.
Najpogostejši znak okužbe je močan srbež okoli zadnjika, zlasti ponoči. Do srbeža pride, ker oplojena samica leže in odlaga jajčeca v kožne gube okrog zadnjika.
Človek se okuži, ko zaužije jajčeca podančice. Oseba s podančico si ob praskanju zadnjika jajčeca zanese pod nohte, na roke, v spodnje perilo, na posteljnino. Od tod jih prenaša v hrano, na druge predmete, pohištvo. Jajčeca so tudi v hišnem prahu, prenašajo jih hišni ljubljenčki na dlaki, vendar se ne okužijo. Izven gostitelja ostanejo jajčeca kužna do treh tednov. Zlasti jim ustreza vlažno okolje. Visoka temperatura jih uniči (nad 55°C).
V prilogi vam posredujemo informacije za straše in navodila za preprečevanje širjenja okužb s podančicami:
http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/podancice_22._11._2017.pdf
ZDRAVA PREHRANA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Prehrana otroka v predšolskem obdobju ima pomemben vpliv na zdravje. Gre za obdobje, ko se hrana porabi za izgradijo kosti, mišic in organov, vpliva pa tudi na razvoj možganov. Zato so prehranske potrebe otrok posebne. V tem času je otrok popolnoma odvisen od nas odraslih, ki skrbimo zanj in oblikujemo njegovo prihodnost. Poleg tega izkušnje s prehrano v tem obdobju pomembno zaznamujejo prehranske navade v odrasli dobi.
Več informacij lahko preberete na spodnji povezavi:
http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/prehrana_v_vrtcu.pdf
Povišane koncentracije troposferskega ozona - priporočila za prebivalce
Na povezavi najdete priporočila za ravnanje ob povišanih koncentracijah troposferskega ozona (NIJZ):
http://www.nijz.si/sl/povisane-koncentracije-troposferskega-ozona-pripor...
Na spodnji povezavi pa lahko spremljate urne koncentracije troposferskega ozona (ARSO):
http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/amp/e00_g_1.html